Zakaj je boljša zrezana Miko slama od slame iz dolgih stebel ?

Dobre lastnosti slame so s posebnim postopkom dodatno povečali. Tako je higroskopičnost zrezane Miko slame v primerjavi s slamo iz dolgih stebel večkratna, razgradnja hitrejša, prepustnost na zrak pa odlična. Glede na bistveno enostavnejšo uporabo se Miko slama kot talno pokrivalo bolje prilega k integrirani pridelavi rastlin, bodisi pri pridelavi jagod, ali pri pridelavi zelenjave.

 Bistvene prednosti Miko slame pred ostalimi sorodnimi materiali za zastirko:

• Miko zrezana slama kot talno pokrivalo nudi popolno zaščito tako pred mrazom, kot pred močnim soncem;
• slama nudi primerno zaščito pred nanosom blata, vendar dobro prepušča deževnico;
• zaradi drobnih stebel slame je učinkovita pri obrambi proti polžem;
• Miko slama pripomore k mikrobiološkemu ravnovesju tal, zagotavlja aktivno dihanje;
• Zaradi povečane higroskopičnosti zrezane slame je manjša potreba po zalivanju;
• Miko slama kot talno pokrivalo je naravna, okolju prijazna, po uporabi pa se z dodelavo v zemljo razgradi v gnojilo;
• je estetskega izgleda;
• je odlične kvalitete, brez klasov.
  
  

Drevesnice

Miko slama kot talno pokrivalo je primerno za pokrivanje tal med vrstami, tako bistveno zatre razvoj plevelov. Z uporabo Miko slame lahko bistveno znižamo potrebno fizično delo in porabo herbicidov.

Slama odbija sončne žarke, tako nudi primerno zaščito od sonca, ter zavaruje rastline pred opeklinami.

Miko slama kot talno pokrivalo zavira izsušitev tal. S pokrivanjem se bistveno, za cca. 10-20 %, poveča vsebnost vlage v tleh. Na zbitih površinah jo lahko uporabljamo za rahljanje, tedaj v zgornji, 10-15 cm sloj zemlje primešajmo mleto slamo. Tako se bistveno izboljša prepustnost tal za zrak in vlago, to pa pripomore k hitrejšemu razvoju koreninskega sistema. Pri sajenju dreves v peščena tla lahko površino izkopane luknje, oz. vrsto vinske trte v širini 60 cm lahko prekrijemo s pokošeno travo ali mleto slamo; rastline bodo zelo hvaležne. V nasadih sadnega drevja v odvisnosti od starosti in razvitosti korenin lahko uporabimo od 5-10 kg zrezane slame/drevo za pokrivanje tal okoli stebel.

Z uporabo zrezane slame lahko v drevesnicah zagotovimo tudi bistveno zaščito pred mrazom. Zimski pokrivni sloj naj bo debelejši.

Pridelava jagod

Pri pridelavi jagod se ob ekstenzivnem pridelovanju za pokrivanje tal lahko odlično uporabi Miko zrezana slama.

Pri pridelavi jagod slama prepusti vlago, plodovi pa ostanejo popolnoma zavarovani pred blatom in umazanijo. V vrtnarstvu uporabljajmo samo zdravo in neoporečno slamo, kajti ob neprimernem tretmaju pokrivnega sredstva je le-ta lahko topla greda za razne bolezni in škodljivce. Miko zrezana slama se izdeluje iz prvovrstne slame brez klasov. V nasprotju s črno folijo pa preložimo čas zorenja.

Okrasni vrtovi

Uporaba naravnih pokrivnih sredstev ima bistveno večji pomen v okrasnih vrtovih, saj sta narava materiala ter estetski videz izredno pomembna dejavnika. Pokrivanje tal med vrstami zaradi zatiranja plevela z Miko slamo je ustaljen postopek. Če pokrivamo npr. s slamo, obenem lahko zagotovimo tudi primerno varovanje pred mrazom. Z uporabo se bodo na tleh razmnožili tudi mikro- in makroorganizmi, ki bodo povečali biološko aktivnost tal.

Zelenjavni vrtovi

Miko slamo je najboljše raztrositi v debelini 3-5 cm. V glavnem jo uporabljajo pri pridelovanju jagod in paradižnika zaradi ohranitve čistosti plodov. Pokrivanje tal pri pridelovanju sadja, zelenjave in vrtičkarstvu ima veliko pozitivnih lastnosti, saj se na podlagi tega bistveno zmanjšajo potrebna agrotehnična dela. Na eni strani je potrebno manj okopavati, zalivati in pleti, na drugi pa je potrebno manj gnojila, ker se v tem idealnem okolju aktivnost mikroorganizmov bistveno izboljša. Z uporabo Miko slame pa se nadalje lahko zagotovi čistost pridelka ob obiranju, ker le-ta ne bo onesnažen z blatom, eventualno odpadli sadeži pa bodo pristali na čisti in mehki podlagi. Potrebno je omeniti tudi to, da v mladih nasadih uporaba slame za pokrivanje tal zaradi zadrževanja vlage in varovanja pred mrazom zmanjšuje tudi stroške nadomestnega sajenja. V nasprotju s črno folijo pa kulturam s tem  preložimo čas zorenja. Uporaba je mogoča tudi na področjih z manj vlage ter omejenih možnostih zalivanja. Ko se pokrivalo porabi, jo je potrebno obnoviti. Ko polagamo novo količino mlete slame, naj nas ne moti, da se predhodna količina ni razgradila, saj je nepopolno razgrajena slama boljši izolator. Pokrivno sredstvo se zaradi vpliva sonca in vlage zgoščuje, postopno prehaja v klobučevinasti sloj. V času 2-3 mesecev se začne tudi proces trohnenja, tako da jo jeseni lahko zakopljemo v zemljo. Z uporabo se bodo na tleh razmnožili tudi mikro- in makroorganizmi, ki bodo povečali biološko aktivnost tal, postopna razgradnja pa zagotavlja permanentni vir hranilnih snovi. Manjše število obdelav si tako zasluži pozornost glede varčevanja energije ter varovanja tal.

Čemu je še potrebno posvetiti pozornost:

• Nekatera agrotehnična dela so lahko otežena, saj na sveži drobni slami lahko stroji zdrsnejo, zlasti na strmejših površinah. Zaradi tega slamo po možnosti položimo jeseni po pobiranju plodov ali pa za polaganje uporabimo vlažno slamo.
• Zaradi višje ležečega koreninskega sistema se lahko ob opustitvi pokrivala-brez zalivanja-pričakuje nazadovanje rasti in izpad pridelka.
• Lahko se poveča prisotnost glodalcev (miši, hrčki), vendar po drugi strani ogromno drugih koristnih organizmov pomaga rastlinam pri zagotovitvi hranilnih snovi.
• Pri jablanah se lahko prekomerno poveča sprejem kalija, kar lahko negativno vpliva na skladiščenje.
• V vetrovnem času lahko veter odnaša pokrivalo z rastlin.
• Suha slama je izredno vnetljiva, zato jo je potrebno redno navlažiti ! Razkroj je možno pospešiti z dodatkom gnojil, ki vsebujejo dušik, čeprav se zrezana slama bistveno hitreje razgrajuje od običajne slame.